Amsterdam,
13
November
2017
|
07:00
Europe/Amsterdam

Industrija se mora osredotočati na kibernetsko varnost in ne na negotovost zaposlovanja

Nova raziskava kaže, da je evropska delovna sila veliko bolj zaskrbljena zaradi vpliva hekerstva kot avtomatizacije dela.

 

Industrija se spreminja in v središču te spremembe je povezljivost. Globalno bo potrošnja na industrijskem internetu stvari po pričakovanjih dosegla 500 milijard USD do leta 20201. V tem vedno bolj povezanem svetu bo imela kibernetska varnost ogromno vlogo. Glaven izziv za industrijo bo predstavljalo pravilno izvajanje varnosti. Najnovejša Epsonova raziskava vplivov tehnologije na ključne poslovne sektorje2 je razkrila, da 67 odstotkov evropske proizvodne delovne sile meni, da kibernetska varnost predstavlja največjo grožnjo za industrijo. Ta številka pri vodstvenih položajih naraste na 76 odstotkov. Podjetja se bodo morala prilagoditi, če bodo želela odpraviti nevarnost kibernetskih napadov.

Spreminjanje stališč

Prevladuje mnenje, da se veliko ljudi boji, da se bo zaradi preobrazbe industrije v prihodnosti tehnologija razširila, število delovnih mest pa se bo zmanjšalo. Naša raziskava ni ravno podprla tega mnenja, saj njeni rezultati kažejo, da le 47 odstotkov evropskih delavcev meni, da bo v prihodnosti tehnologija ovirala njihova delovna mesta. Prav tako ni nobenega dvoma, da bo del teh ovir predstavljal negativni vpliv kibernetskega kriminala in ne avtomatizirani procesi. Študija podjetja Deloitte v ZDA je razkrila, da je bilo kibernetskemu kriminalu podvrženih več kot 40 odstotkov proizvodnih podjetij, pri čemer jih je 38 % utrpelo škodo, ki presega 1 milijon USD3. Industrija mora poiskati način, s katerim bo zagotovila, da grožnje, kot so šifrirana ali navadna besedilna sporočila, ki se prenašajo prek omrežij, ne morejo vdreti v vitalne sisteme in povzročiti izpade v proizvodnji. Skrbno je treba zmanjšati priložnosti za vdor v požarni zid ali krajo občutljivih podatkov. V vedno bolj avtomatizirani prihodnosti bo pomembna tudi zaščita robotizirane infrastrukture pred nepooblaščenim dostopom. Pri tem bo imela izobrazba ključno vlogo.

Izobraževanje delavcev

Proizvodni sektor predstavlja 15 odstotkov evropskega BDP-ja in več kot 52 milijonov neposrednih ali posrednih delovnih mest, sami delavci pa imajo presenetljivo pozitiven pogled na svojo zaposlitev v tem času negotovosti. 62 odstotkov vprašanih je izjavilo, da se bodo delovna mesta v proizvodnji razvijala skupaj s tehnologijo in jih ta ne bo nadomestila. Poleg tega strokovnjaki, skupaj s 74 % vodstva po vsej Evropi, menijo, da bo v skladu s hitrimi globalnimi spremembami v proizvodnji tehnologija pospešila rast lokalnih gospodarstev in možnosti zaposlovanja. Vendar pa bo ob kibernetskem kriminalu najbolj pomembno izobraževanje, in ne pozitivnost. Stalno obveščanje delavcev o najboljši praksi, tj. pomoč delavcem pri razumevanju ranljivosti in njihovi vlogi pri zmanjševanju kibernetskega kriminala, je ključnega pomena. Zloglasen primer je ameriška trgovska veriga Target, kjer so storilci z dostopom prek drugega dobavitelja s pomočjo preproste prevare po e-pošti ukradli ogromne količine podatkov.4 Delavci se morajo izobraževati, da bodo znali preprečiti takšne ranljivosti.

Pozitiven vpliv

Medtem ko je jasno, da bo imela proizvodnja v prihodnosti negativen vpliv na delovna mesta, je morda kibernetski kriminal tisto področje, ki si zasluži največ naše pozornosti. Do leta 2020 bo vzpostavljenih več kot 12 milijard povezav med stroji.5 Ta številka vključuje vse od digitaliziranih omrežij za distribucijo energije do robotske logistične tehnologije. Zagotavljanje varnih povezav bo tako neločljivi del gradnje uspešno povezane prihodnosti. Študija Evropske agencije za varnost omrežij in informacij je razkrila, da bi lahko kibernetski kriminal nekatere države stal kar 1,6 odstotka BDP-ja.Glede na to je morda pametno, da 67 odstotkov delovne sile in 76 odstotkov vodstva prepozna ključno vlogo kibernetske varnosti v prihodnosti proizvodnje.