Ljubljana,
01
Januar
2018
|
11:50
Europe/Amsterdam

Pametne učilnice bodo spodbujale vseživljenjsko učenje in samozaposlitev

Študenti morajo prevzeti večjo odgovornost za svoje izobraževanje, ki jih bo pripravilo na sodobno dinamično delovno mesto, podprto s prebojnimi tehnologijami.

Ste opazili, kako različno se pogovarjajo različne generacije?

Ne bom pametoval o najstnikih, ki govorijo v enozložnicah, ali slabi slovnici. Govorim o fenomenu »googlanja«. Vam je znan?

Medtem ko lahko moja žena in jaz na kosilu veselo razpravljava o datumu izzida nekega starega glasbenega albuma ali vsebini že zdavnaj neprebranega romana, najini najstniški otroci »tekmovanja« iz pomnjenja in utemeljitev ne razumejo, celo jezi jih. »Samo pogooglajta,« pravijo, in odkimavajo svojima 40 in več let starima staršema.

Nekaj se je spremenilo. Moja generacija se je učila ceniti obilico znanja, milenijci pa so ponosni na svojo sposobnost premikanja med informacijami, ki jih potrebujejo za katero koli nalogo ali razpravo.

Od vseživljenjskih služb do vseživljenjskega učenja

In to je dobro!

Svet se hitro spreminja. Trenutne gospodarske modele in trg dela čakajo velike spremembe. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, obogatena resničnost, 3D-tiskalniki, roboti in sodelovalni roboti (če jih naštejem le nekaj), se vse bolj integrirajo v poslovna okolja in gospodinjstva.

Mantra »službe za življenje«, ki je spremljala generacijo naše babice, je zamenjala verjetnost, da bodo otroci, danes rojeni v Evropi, morda morali večkrat tekom svoje kariere zamenjati delovno mesto in celo industrijo. Če naj bodo pri tem uspešni, bodo morale biti prihodnje generacije pripravljene na vseživljenjsko učenje.

Preprosto povedano, prevzeti bodo morale nadzor nad lastnim izobraževanjem. Pojma »samoučenje« in »avtodidaktičnost« postajata realnost.

Ustvarjanje stalno učljive delovne sile

Epsonova sveža raziskava o vplivu tehnologije na ključne sektorje gospodarstev v Evropi do leta 2025 je 17 vodilnih mislecev vprašala o vplivu tehnologije na delovna mesta prihodnosti. Njihove misli smo nato preverili pri več kot 7000 evropskih odločevalcih ter ključnih zaposlenih in ugotavljali, kako oni dojemajo novosti in kakšna je njihova pripravljenost na spremembe.

Ben Hammersley, urednik angleške izdaje revije WIRED (in prejemnik številnih priznanj), meni, da bo »stalno učenje v prihodnosti ključna lastnost tako zaposlenih kot študentov«. To hipotezo je podprlo 57 odstotkov anketiranih Evropejcev, ki verjamejo, da bo stalno učenje postalo nova norma.

V učilnice bo obogateno učenje prineslo novo paleto tehnologij, kot so interaktivni projektorji, nosljive naprave, obogatena realnost in 3D-tiskanje.

Učitelji bodo vse bolj delovali kot vodniki in ne predavatelji, njihova vloga bo učencem in študentom pomagati, da bi sledili lastnim prilagojenim izobraževalnim ciljem. 72 odstotkov Evropejcev se strinja, da bo učenje postalo prilagojeno in bolj usmerjeno k posamezniku - tudi v skupinskih učilnicah.

Ali smo pripravljeni na spremembo?

Čeprav obstaja nekaj vznemirjenja glede potencialnih izzivov, ki jih bodo nove tehnologije prinesle v tradicionalni izobraževalni model, so nekateri trendi zelo pozitivni. Glede na pričakovane kadrovske potrebe gospodarstva do leta 2025 kombinirano učenje (z uporabo mešanice spletnih in brezplačnih izobraževalnih orodij) podpira 68 odstotkov evropske delovne sile, sodelovalno izobraževanje 65 odstotkov in stalno učenje 66 odstotkov anketiranih.

V splošnem se 55 odstotkov evropske delovne sile strinja, da bo stalno učenje pozitivno vplivalo na izobraževalni sektor kot celoto.

Bodo torej prihodnje generacije imele manj znanja?

Menim, da v odzivanju na kulturo »googlanja« nisem sam. 69 odstotkov anketirancev se boji, da lahko prekomerno zanašanje na dostop do informacij prek tehnologije zmanjša nivo splošnega znanja.

Vendar to prilagoditev jemljem kot del dolgoročnega trenda.

Pred tiskarskim strojem so naši predniki učenje opravljali s pomočjo ustnega izročila, ki se danes zdi manj potrebno ali praktično. Morda je prav popularizacija enciklopedij v prejšnji generaciji pripeljala do komentarjev tipa »poišči« v domovih po Evropi.

Vendar menim, da mnogi izmed nas vseeno nismo naklonjeni misli, da so evropski izobraževalni sistemi trpeli na račun integracije pisnega jezika ali učbenikov. Prav tako ne verjamem, da imamo danes manj znanja.

Nove tehnologije ustvarjajo nove načine dela, novi načini dela pa lahko vodijo do novih raziskav, odkritij in idej.

Ko pomislim na vse možnosti, ki jih izobraževalnemu sistemu in na delovna mesta prinašajo najnovejše tehnologije za podporo vseživljenjskemu učenju, spodbujanje neodvisnega raziskovanja in podpiranje ustvarjalnosti, se naše prihodnosti resnično veselim. (Hans Dummer) 

Podjetje Epson je vodilno tehnološko podjetje, katerega cilj je povezovati ljudi, stvari in informacije na kar bolj učinkovit način z rabo natančnih tehnologij. Podjetje ima v pondbi brizgalne tiskalnike, sisteme za digitalni tisk, projektorje 3LCD, pametna očala, različne senzorje in industrijske robote. Epson se osredotoča na inoviranje in preseganje pričakovanj strank, tako na področju tiska, vizualnih komunikacij, nosljivih naprav ter robotike.

Pod okriljem japonske korporacije Seiko Epson Corporation skupina Epson zaposluje več kot 80 tisoč ljudi v 86 podružnicah po svetu, ki skrbijo za razvoj skupnosti, v katerih delujejo ter si prizadeva za kar najbolj trajnostno poslovanje s čim manjšim škodljivim vplivom na okolje.www.global.epson.com

O podjetju Epson Europe

Epson Europe B.V. je podružnica s sedežem v Amsterdamu, ki skrbi za razvoj poslovanja v Evropi, Srednjem Vzhodu, Rusiji in Afriki. Zaposluje 1750 ljudi, v poslovnem letu 2016 pa je ustvarila 1,7 milijarde evrov prihodkov.

http://www.epson.eu

Epsonova okoljska vizija 2050

http://eco.epson.com/